7.dan: Isle of Skye, The Old Man of Storr
Po prijetnem jutranjem tušu (po nekaj dneh spet čist), so me vozniki kar čakali da me poberejo. Mimogrede, za ljudi ki iščejo zastonj tuš v Ullapoolu - poleg javnih wc-jev obstaja tudi javni tuš, ki je presenetljivo luksuzen. Uporabil sem ga dan predtem, ko še nisem vedel, da me čaka noč v hotelu.
Grem dalje proti jugu, v smeri najlažje (preko mostu) dostopnega otoka (notranjih) Hebridov, otoka Skye.
Prva pavza, od vasi Gairloch pol kilometra oddaljena peščena plaža z lepim pogledom na to vas. In z veliko naplavljenimi meduzami ter morskimi zvezdami.
Sprehodim se čez griček do pristanišča, tam me pričaka mladi odštekani Francoz, namenjen na otok Skye, kot naročeno. Cesta do otoka in po otoku še vedno ponuja prečudovite razglede.
 |
| Plaža ob Gairlochu |
 |
| Zvezdica :) |
 |
| Pot proti Skyeu |
Prispeva do mesta Portree v osrčju otoka. Spet jem, ura je 5 popoldne, torej še vedno dovolj časa, da obiščem kaj zanimivega in si najdem primeren prostor za spanje. Odprem svoj zemljevid, v bližini mesta proti severu vidim oznaceno goro The Storr (719m). Brez premisleka si rečem: "no, pa pejmo", in grem dalje. Pridem do vznožja, ugotovim da gre za goro, ki je najbolj znana po svojih izrazitih skalnih podorov v obliki stoječih stožcev. "Glavni" stožec, do katerega se tudi odpravi večina turistov (in jaz), se imenuje The Old Man of Storr in to naj bi bil tudi ena glavnih atrakcij na tem zelo popularnem otoku. Torej s svojo izbiro nisem bil razočaran, niti približno. Pa še samo pol ure sem potreboval, da sem se povzpel po strmem pobočju. Po nekaj slikah se razgledam naokoli, da si poiščem prenočišče s čimlepšim razgledom. Takih mest je bilo veliko, zato poiščem prostor, kjer je najmanj ovc (teh je vse več, povsod). Zelo carsko prenočišče sem si našel.
 |
| Zjutraj ob petih iz šotora |
 |
| Zjutraj ob osmih ob šotoru |
8.dan: Izlet po otoku Skye
Zbudim se v še bolj čudovito jutro. Prvič me zbudi mraz nekaj minut pred 5. uro, vidim da mi v šotor močno sveti sonce, vstanem in naredim nekaj krasnih fotografij ter grem nazaj spat. Drugič se zbudim 3 ure kasneje, tokrat zaradi vročine. Vstanem, zunaj še močneje sveti sonce, okoli njega pa nobenega oblačka, lepše ne gre. Prvič sem se tako zgodaj oblekel samo v kratko majico, takrat pa sem začutil poleg dežja drugo najslabšo stvar, ki je značilna za Highlandse - "midges"-e.
Kaj so "midges"-i?
Midge (ne poznam slovenskega prevoda) je škotska različica komarjev/mušic.Zgledajo kot navadne mušice, tudi pojavljajo se v rojih kot mušice, pikajo pa kot komarji. Vendar njihov pik za razliko od komarjevih čutiš le nekaj minut. Te pa v eni minuti ne piči le en, ampak včasih verjetno okoli sto. Kjerkoli vidijo kožo, brezkompromisno napadejo. Lahko mahaš, tolčeš, oni se te še vedno držijo, res nadležen insekt. Največ jih je v Highlandsih ob jutrih in večerih, kjer je vlažno (ob jezerih) in malce višje (npr., jaz sem spal približno na sredini gore Storr - idealna višina). Ko piha hladen veter, si vesel ("It breezes them away"). Tudi na plažah je ponavadi v redu. Če ni vetra, boš s seboj cel dan nosil rdeče pike po izpostavljeni koži (na srečo se ne brijem, pikali pa so me tudi po vekah). Do tistega jutra sem domačinom na vprašanje, kaj si mislim o midgesih odgovrajal z "they're not that horrible as people use to say". Od tega jutra dalje sem govoril drugače.
Toliko o midgesih, jaz odidem v dolino, cesta vabi.
 |
| Hiter pobeg pred midgesim |
Po kratki stiskajoči vožnji z dvema delavcema in psom v delovnem kombiju ter zajtrku v enem od samotnih zalivčkov, naletim na dva upokojena Američana (z odličnimi zgodbami o potovanjih, ko sta bila mojih let in se mlajša - pri 18ih sta kupila avto za 300$ in šla za nekaj mesecev čez celo Ameriko ipd.). Vzela sta me za svojega "day-trip" (ta day-trip na koncu sicer ni bil ravno celodnevni izlet) partnerja. Ustavimo se pri (sicer nič posebnega, veliko je takih) klifu, ki mu pravijo Cilt Rock, ker naj bi bil podoben kiltu. Sliši se dovolj zanimivo, da tam srečas ljudi z vsega sveta. Zatem skočimo še do nekega gradu, od katerega je ostalo samo par kamnov, za konec pa še do muzejske vasice (The Skye Museum of Island Life), ki prikazuje, kako so na otoku živeli nekaj sto let nazaj. Jaz sem slikal samo hišice, onadva pa sta si muzej ogledala se odznotraj, ta del ni bil zastonj. Tačas pomalicam in si nadenem kratke hlače, sezujem gojzarje, wc, voda in vse to pač... Ker ju še kar ni, odidem štopati dalje, seveda me čez 15 minut spet pobereta. Odidemo v Uig (pristanišče s trajekti do Zunanjih Hebridov), tam mi v družbi dveh upokojenih Angležev častita čaj (počutim se kot na privat tea party-ju v domu za ostarele).
Po čaju se odpravita nazaj v hotel v Portree, mene pa odložita na križišču, kjer cesta zavije proti Dunveganu. Tam si ogledam grad (samo od daleč, £££) in plažo Coral beach (plaža ni koralna, samo kamenčki na plaži po obliki spominjajo na korale, je pa lepa plaža).
 |
| Cilt Rock |
 |
| Muzej |
 |
| Štopanje v taki pokrajini ob takem vremenu ter malo prometa ni težko |
Na plaži spet jem (očitno so plaze moja najljubša restavracija), srečam polno ljudi, ki tako kot skoraj vsak turist, ki sem ga srečal do takrat, ne le da poznajo Slovenijo, ampak so tam tudi že večkrat bili. Če pa še niso bili, sem jih pa vsaj poskušal prepričati naj pridejo.
 |
| Coral Beach |
Nato se odpravim južneje po otoku, v mislih sem imel še ogled Neist Point-a (bojda zelo lep, romantičen polotoček s svetilnikom na koncu) in pa Glenbrittle (to mi je priporočal nek domačin, pozabil sem kaj je tam treba pogledati). Najprej mi ustavi gospod, ki je odpravljen proti Glendaleu, jaz, kreten, rečem ne. Nisem se zavedal, da je to pravi kraj za ogled Neist Pointa. Potem pa je zmanjkalo avtomobilov. Nekako le dobim prevoz, s katerim mi uspe priti do Glenbrittla, za oboje je pač zmanjkalo časa. Pa še Glenbrittle me ni navdušil preveč (tam je samo hostel in kamp ob plaži, sicer pa odlično izhodišče za pohod v gore in nahajališče nekaj redkih gozdičkov na otoku), Neist Point naj bi me bolj. Malo slabši konec dneva, ampak ne more iti vedno vse po načrtih.
 |
| Govedo ob poti |
 |
| Ob vznožju "magnetne" gore |
Utaborim se, spet nekje sredi bližnjega hriba (vem, zjutraj bojo midgesi) in si naredim plane za naslednji dan. Najverjetneje bom odšel z otoka, ne smem se zadržati predolgo na enem mestu, sicer me bo ujel dež.
Se slišimo s celine (za vas še vedno z otoka)!
