ponedeljek, 11. avgust 2014

(42. - 44. dan) Cork, WWOOFing, zahod

Že v Corku. Ni mi preveč do ogleda mesta (čeprav naj bi bilo eno lepših irskih mest), zato samo pomalicam in se odpravim dalje proti zahodni obali (vsi pravijo, da je zahod najlepši, zato se na jugu ne zadržim predolgo).
Edina slika Corka (naključen klik fotoaparata med malico)

Pobere me mladenič mojih let, Alex, in mi razloži, da živi na podeželju, kjer ima WWOOF kmetijo (WWOOF je organizacija, ki se ukvarja s prostovoljnim delom na (ponavadi organskih) kmetijah, v zameno za hrano in prenočišče). Ker sem si že dalj časa želel takšnega dela, sem čez dve uri že pristal v njegovi hiši (ki je dobesedno sredi ničesar). Še isti dan smo se odpeljali na obalo, kjer smo dokončali tradicionalni irski čoln (currach) in ga tudi preizkusili v reki (kasneje smo bili naključno tudi zvezde mestnega festivala).

Izdelava curracha
Za mostom nas pričaka nepričakovana množica ljudi
Naslednji dan prvič dobim tudi delo na kmetiji (presajanje zelišč, plevel, kidanje gnoja...). Kmalu ugotovim, da delam samo še jaz in da ostale bolj kot delo privlači trava... Ker pri gostiteljih opazim vse manj interesa v karkoli drugega kot travo, se odločim naslednje jutro oditi. Vseeno zanimiva izkušnja, na žalost le gostitelji niso bili taki, kot sem upal da bodo.
Nas prezaraščen vrt
Mimogrede, njihova stran na Helpxu: http://www.helpx.net/host.asp?hostid=19495 (če bi slučajno kdo rad "delal" tam).

Odidem dalje in se s prvim prevozom pripeljem do slučajnega dnevnega cilja, stare rudarske vasi Allihies na polotoku . Pri istem gospodu, ki me je tja pripeljal, se tudi nastanim na vrtu njihove počitniske hiše. Pred večerom prehodim še enega od okoliških rudarskih pohodov. Mnogo bolj prijeten večer v druzbi normalne irske družine.
Tako izgledajo najlepše podeželske ceste na Irskem (v dežju)
Plaža v Allihiesu
Allihies
Glede vremena pa: nimam več toliko sreče kot pred prihodom na Irsko, vreme postaja vse bolj irsko.