Po noro slabem spancu počasi pristopam do Armadalea, od koder vozi trajekt v Mallaig. Ja, tokrat sem celo plačal za prevoz. Po priporočilu dveh Poljakov, ki živita na Skye-u. S tem naj bi pridobil na času (ni se mi treba voziti dvakrat po istih cestah), stal pa naj bi samo 3£ za "foot passanger"-ja (v resnici 4,65£... :( ).
Fort William
V Mallaig prispem skoraj istočasno kot parni vlak iz filmov o Harryju Potterju, nato pa se ob železnici in mimo viadukta (kjer naredim tudi slabo turistično fotografijo) iz istega filma, odpeljem proti Fort Williamu.
Fort William - turistično središče doline Glen Coe, s tem verjetno tudi turistično središče Highlandsov. Temu primerno tudi število trgovinic in turistov ter pohodnikov. Zame je pomembno predvsem to zadnje. Želja po vzponu na vrh Velike Britanije (in seveda Škotske) - Ben Nevis (1344m) ter prehoditi najbolj popularno škotsko obhodnico West Highland Way (ki se sicer normalno konča v Fort Williamu, ampak jaz sem se uporniško odločil iti v nasprotno smer, pravi razlog je sicer čisto logističen).
 |
| Harry Potter vlak |
 |
| Harry Potter viadukt |
 |
| Ulice Fort Williama |
Ben Nevis
Vreme se je sicer začelo kisati (očitno sem res pravočasno pobegnil s Skyea), zato se v mestu nisem predolgo zadrževal (čeprav je lepo, videti je bilo tudi veliko backpackerjev mojih let). Odpravim se proti Ben Nevisu (s tem hkrati tudi uradno začnem z West Highland Wayem). Do vznožja me čaka se 2 milji hoje po West Highland Wayu in srečavanja celih čred ljudi, ki pohod zaključujejo (Britanci in njihova zasvojenost z dobrodelnostjo, v tem primeru dobrodelni večdnevni pohod, skoraj karkoli počnejo je ponavadi dobrodelno). Vse skupaj se je začelo dogajati dokaj pozno (okoli petih popoldne), zato sem razmišljal o spancu nekje na sredini gore (vzpon naj bi trajal približno 4 ure). Po eni uri hoje v oblačnem in vetrovnem vremenu po enolični in strmi tlakovani poti (kasneje sem ugotovil, da je večina turistično priljubljenih gora v Veliki Britaniji na nek svojevrsten način tlakovana, škoda) in umikanju stotinam ostalih pohodnikov (Triglav v glavni turistični sezoni proti temu ni nič), sem imel vsega dovolj in obrnil (še za divje taborjenje ni prostora, proti vrhu se pojavi še sneg). Ni me več mikalo, da bi se povzpel na Ben Nevis samo zaradi tega, da bi lahko tako kot vsi ostali okoli mene, rekel: "bil sem na vrhu Velike Britanije". Gora tudi ni med najlepšimi tam okoli, zato po mnenju ostalih neljubiteljev turizma, nisem ničesar zamudil. Nazaj v dolino in nadaljevanje West Highland Waya.
 |
| Pot na Ben Nevis |
West Highland Way (WHW)
96 milj (154km) dolga najpopularnejša dolga pohodniška pot na Škotskem, s štartom v Milngavieju (predmestje Glasgowa) in ciljem v Fort Williamu. Pot poteka mimo jezera Loch Lomond v narodnem parku Loch Lomond and The Trossachs National Park proti osrčju zahodnih Highlandsov skozi doline med številnimi gorami, proti koncu pa se prek dveh manjših prelazov (bolj znan izmed teh dveh je vzpon z imenom The Devil's Staircase) konča v dolini Glen Coe (bojda ena lepših dolin na Škotskem), kjer se pohodniku pred zaključkom v Fort Williamu pogosto odločijo se za pohod na Ben Nevis. Letno pa naj bi sicer pot v celoti prehodilo približno 30000 ljudi.
Jaz sem seveda vse to storil v obratnem vrstnem redu (sever - jug, tako kot moje celotno potovanje).
Ta dan sem nenačrtovano prehodil ze skoraj 10 milj te poti, zaradi poznega štarta sem bil na poti tudi večinoma sam, vreme se je izboljšalo (na žalost sem videl kako je na vrhu Ben Nevisa posijalo sonce, tako da mi je bilo vseeno nekoliko žal) in sonce me je gnalo po poti nadaljnjih nekaj ur. Hitrejši zacetek kot sem pričakoval. Vse se je nadaljevalo se naslednjih nekaj dni...
Zemljevid prevožene poti za ta dan:
In ukraden zemljevid West Highland Waya:
Oglejte si West Highland Way, Scotland UK na večjem zemljevidu.
