Tako zjutraj s Škotom Andrewom odrinem proti Carlisleu, od koder se odpravim dalje proti naslednjem cilju - Lake District Natonal Park (angleška verzija Triglavskega narodnega parka). To naj bi bil dan za počitek, vendar nisem dolgo zdržal brez hoje...
 |
| Jutranje čofotanje po zanimivi plaži |
 |
| V Andrewovem avtodomu s pasjima prijateljema |
22.dan: Cockermouth, Keswick, Seathwaite Farm.
Cockermouth naj bi bilo lepo mestece, vredno ogleda, na žalost so ga pozimi prizadele hude poplave, zato je vse skupaj izgledalo bolj kot gradbišče.
Nadaljujem proti samem turističnem centru Lake Districta, Keswicku. Res turistično, polno ljudi in sejem, s težavo se s prevelikim nahrbtnikom prebijem do informacijskega centra, kjer se (z najboljšo do zdaj) turistično delavko posvetujem, kako naj peš pridem do vznožja Scafell Pikea (najvišja gora v Angliji). Sprehodim se okoli jezera Derwentwater, do vznožja oz. kmetije Seathwaite se mi ne da več hoditi (kot že omenjeno, to naj bi bil dan za počitek), zato tja prištopam. Kot ponavadi, prehiter, se še isti večer začnem vzpenjati proti Scafell Pikeu, na pol poti se utaborim blizu ene izmed angleških MEPI odprav (vodja mi, slovenskemu turistu brez planinskih zemljevidov, razloži vse o poti na vrh), pod steno Great End.
 |
| Ob Derwentwaterju |
 |
| Sosednji tabor MEPI odprave |
 |
| Moj mirni kotiček |
23.dan: Scafell Pike (+ še 2 vrhova), kopanje v Derwentwaterju, Thirmere, Helwellyn
Zjutraj zgodaj vstanem in brez opreme skočim na vrh Scafella Pikea, za nazaj pa sproti še na Great End, da si ogledam kje se nahaja moj šotor. Sledi še ogled sosednje doline s še enega manjšega vrha (niti ne vem imena), nazaj do šotora, pospravljanje, odhod v dolino, štopanje nazaj do jezera, vračanje proti Keswicku po drugi strani in prvič skok v vodo, osvežujoče.
 |
| Scafell Pike |
 |
| Na vrhu Anglije! |
 |
| Pogled proti šotoru (če ga najdete) z Great Enda |
 |
| Pogled na Great End s šotora |
 |
| Tomoman (brisača ni želela plapolati, sem pa nasmejal mimoidoče) |
V Keswicku zopet obiščem svojo najljubšo turistično delavko, vprašam za nasvet kam naj nadaljujem pot. "Pojdi do Thirmera, od tam se sprehodi prek Helwellyna proti drugi dolini v Glenridding." Odlična izbira, še isti večer sem na vrhu Helwellyina od koder se prek bolj izpostavljenega in zabavnega grebena Striding Edge spustim do jezera Red Tarn, tam se utaborim in nekoliko lažji pred sončnim zahodom skočim se na vrh nasprotnega grebena (Swirral Edge). Popoln dan.
 |
| Proti vrhu Helwellyna, na levi Swirral Edge z neznanim vrhom kamor skočim zvečer |
 |
| Jezero Red Tarn (tam se utaborim), na desni pa Striding Edge, prek katerega se spustim do jezera |
 |
| Aaaaa, na cilju :) |
 |
| ... |
Prevožene ceste 22. in 23. dne:
24.dan: Glenridding, Ambleside, Coniston
Spust v Glenridding, vožnja po strmih cestah do Amblesidea. Ceste tudi tako strme in ozke, da sem se s svojim prevozom (kombi s prikolico polno kanujev) moral peljati pa daljši poti. V Amblesideu sem si želel samo plavanja v bližnjem jezeru, a je bila voda preveć algasta, zato utrujen samo poćijem na travi med bogatimi tenisači in golfisti. Odštopam proti Conistonu (vmes se prvič peljem s človekom, ki me je enkrat že peljal, 3 dni nazaj, se vedno je čakal na signal za poslušanje kriketa prek radia, njegov hobi, Angleži...). V Conistonu si izberem vzpon na Old Man of Coniston. Med potjo spoznam 4 zabavne Blackburnčane (prvi je vsako kulsko stvar komentiral s "QUAAALITY", drugi mi je nadel vzdevek Thomas The Tank Engine (lokomotivček Tomaž), tretji je izgledal kot mešanec med redneckom in hipijem, četrti pa kot klasični angleški huligan brez zob). Dobim pivo in kontakt, v primeru, če bi si želel naslednji dan peljati v smeri Blackburna. Poslovimo se, istočasno začne tudi deževati, jaz se ne ustavim. Se pa ustavim pri jezeru pod vrhom, kjer tudi postavim svoj ubogi šotor (palice že v izredno slabem stanju). Ponoči dež, veter, pokanje palic nad glavo, do jutra je strop šotora že nevarno blizu moje glave.
 |
| Pot na Old Man of Coniston je polna ostankov rudnika bakra |
 |
| Ubogi šotor |
 |
| NAJSLABŠA noč |
25.dan: Old Man of Coniston, proti Yorkshire Dalesu
Zjutraj samo še veter, namesto dežja pa megla. Na vrhu presenečen zagledam se 4 šotore, sploh nisem sam. Eno uro sedim na vrhu, upajoč, da bo veter odpihnil meglo. Ni bilo dovolj za lepo fotografijo. Med spustom srečno spoznam še enega moča, Davea, ki mi ponudi prenočišče v Yorkshire Dalesu (tudi moj naslednji cilj). Zmeniva se, dače se odločim sprejeti ponudbo, naj ga počakam ob črnem Hyundaiu v Conistonu, za vsak slučaj pa mi da se kontakt, če se odločim za obisk kak drugi dan, super.
 |
| Na trenutke sem z vrha lahko videl jezero ob katerem sem spal |
 |
| Med spustom megla čudežno izgine |
Ker sem bil za Blackburnčane že prepozen, res počakam pri Hyundaiu in se tako še isti dan odpeljem proti Ingletonu, na obrobje se enega narodnega parka - Yorkshire Dales National Park.
Obnova Lake Districta: vsako turistično jezero ima svoje Bohinjsko jezero z otočki, vsaka gorska veriga ima sedmera jezera in še več manjših, vse skupaj veliko lažje dostopno kot na Škotskem (manjša razdalja med gorami, hoja med vrhovi po grebenih...). Sredi dneva preveč za gore nepripravljenih turistov (jaz sem se temu izognil s kampiranjem, tako da sem hodil zvečer in zjutraj).
Ocena: v sončnem vremenu in ob pravem času, ko ni preveč turistov, odlično.
Prevožene ceste 24. in 25. dne:
