In tako pristanem dve noči pri prijaznem paru na robu še enega narodnega parka - Yorkshire Dales. Natančneje v Ingletonu.
26. dan: Ingleborough
Tako kot ponavadi, si moram pokrajino ogledati z vrha enega izmed hribov. Zato z Daveom dan izkoristiva za pohod na enega od treh glavnih vrhov v pokrajini, Ingleborough. Na žalost pod vrhom začne deževati, zato razgleda (in fotografij) ni. Več sreče pa imam s šotorskimi palicami - v trgovini samo zame podrejo razstavni model šotora in mi zastonj zamenjajo palice z zlomljenimi (to naj bi bila v Vangu stalna praksa). Jaz zelo vesel. Preostali del dneva izkoristim za pisanje bloga, predvsem za neobičajno počasno nalaganje fotografij. Kljub temu še vedno ostane preveč neobjavljenega materiala...
 |
| Tako izgleda Ingleborough in pokrajina s ceste (bojda je ta cesta najljubša cesta Jeremyja Clarksona...) |
 |
| Po dolgem času konkreten obrok |
27. dan: Yorkshireske vasice
Dave me zgodaj zjutraj odpelje na pot proti službi v Hawes. Tam se prvič srečam z eno od vasic/mestec kjer je potekal start letošnjega Tour de Francea. To pomeni, da je na vsaki hiši obešen vsaj eno rumeno ali pikčasto kolo, okoli pa neomejeno število zastavic. Tolažba za zamujen štart, vendar je bilo res lepo. Obiščem še nekaj podobnih tradicionalnih Yorkshireskih vasic, nato se začnem dolgočasiti. Zato se odločim za popoldanski orientacijski pohod. Brez zemljevida. Po nekaj urah izgubljanja in iskanja informacij pri kmetih, se utaborim v Kettlewellu. Prvič malce potovalne krize, prevelika želja po nečem novem, vendar brez idej. Upam, da je kriza samo posledica utrujenosti (kasneje se izkaze, da res, imam se odlično).
 |
| Tako izgledajo hiše v času Tour de Francea |
 |
| In pa Yorkshireska vasica na podeželju, kjer ni potekal Tour de France |
 |
| Utrinek z orientacijskega pohoda |
28. dan: York
Takoj zjutraj, prvi štop, nova ideja. Z delavcem se pogovarjam o sezonskih delih v Angliji. Začnem razmišljati o delu za kakšen dan, ljudje mi z optimizmom govorijo, da je sezonskih del v Angliji ogromno, ne bi smel imeti prevelikih težav z iskanjem dela s svojo navdušenostjo. Vendar se nisem želel prevec obremenjevati z iskanjem dela, zato sem na to malce pozabil in se odpravil naprej proti Yorku (še eno mesto, tokrat se za obisk odločim, ker mi ga je priporočilo preveliko število ljudi).
Pozno popoldne prispem v mesto, odkrijem urnik za večerni zastonjski voden ogled mesta. Pred tem odidem v park, kjer me med kosilom preseneti močna ploha. Skrijem se pod drevo, kjer za pol ure obtičim s preveč zgovornim zadetkom, ki trdi, da je dokaj uspešen umetnik (mogoče tudi res je). Ok, končno spet sonce, čas za ogled mesta. Med ogledom se zopet ulije, zato se skupaj z dvema puncama (vsi brez dežnikov) skrijemo pod streho. Skupina odide naprej, zato ogled nadaljujemo sami (sprehod po mestnem obzidju - okoli centra se lahko sprehodiš po zidu), med potjo izvem, da sta punci (mimogrede, Nemki), nastanjeni v hostlu, kar se kasneje izkaže za novo dogodivščino. Ker hostel nima stalne recepcije, me uspeta "pretihotapiti" v hostel, kjer se čez noč zastonj nastanim v dnevni sobi (kavč, prižgan TV, izgovor v primeru, če me kdo odkrije: "zaspal sem med gledanjem televizije"). Poleg tuša in zastonj vroče čokolade, sem bil navdušen predvsem z ogledom filma Shaolin Soccer s skupino Kitajcev. Pa nihče ni odkril, da nisem gost, misija opravljena. V resnici sem si v hostlu po pogovoru s še eno Nemko prislužil še zastonj karto za ogled katedrale York Minster. Razmišljanje o krizi je bilo res odveč.
 |
| Ogled mesta z zabavnim vodičem pred dežjem |
 |
| Utrinek z večernega pohoda. Moja najljubša zgradba v Yorku (sicer nevem kaj ta zgradba je, vendar izgleda dobro). |
 |
| Moje prenočišče v hostlu |
