(45. dan) Killarney National Park, Spanish Point
Hitro se premikam proti severu, izbiram lepe ceste, med drugim skozi narodni park Killarney (najbolj obiskan irski narodni park), v mestu Killarney se zaradi prevelike množice turistov in nesposobnosti turističnih delavcev (zanimajo me okoliški hribi, dobesedno o hribih nimajo pojma) ne zadržim predolgo, nadaljujem višje v smeri Moherskih pečin (Cliffs of Moher).
Dan končam nekje na preveč vetrovni obali severno od Spanish Pointa, skrivajoč se pred kravami in kmeti.
 |
| Prva vožnja s spačkom! |
 |
| Spanish Point |
 |
| Naslednja postaja: Amerika |
(46. dan & 47. dan) Cliffs of Moher, Clifden, Connemara National Park
Takoj zjutraj prispem do klifov, res so veličastni kot pravijo. Na vsakem koraku nalepke za protisamomorilske linije (klifi so na žalost tudi priljubljena zadnja postaja za samomorilce...).
Nadaljujem proti Galwayu, na poti si prvič pristopam avtobus (na turističnem avtobusu samo jaz in še dva štoparja, zastonj).
 |
| Cliffs of Moher |
V Galwayu dobim še en odličen prevoz - dva turista iz Švice. Kasneje skupaj preživimo dlje časa kot bi pričakoval. Popoldne, vecer, noc, jutro, del drugega popoldneva. Po še nekaj ogledih na poti proti Clifdnu, si poiščeta prenočišče, jaz pa počakam, da gremo zvečer skupaj v moj prvi irski pub na prvi irski Guinness.
Punca gre spat, s fantom pa ostaneva v pubu pozno v noč, oba povsem navdušena nad odlično tradicionalno glasbo v živo in norim vzdušjem v prenapolnjenem prostoru. Po odhodu iz puba v nočnih urah, sem še vedno brez prenočišča, šotor je se vedno pospravljen. Čas, da se spet pretihotapim v hotel, tokrat v sobo s Švicarjema, zopet uspešno in brez problemov.
 |
| Lepa plaža v bližini Roundstonea |
 |
| Večer v pubu. Zvezda večera - plesoči dedek. |
Zjutraj se skupaj odpravimo v narodni park Connemara, opravimo z najbližjim (očitno tudi najbolj prezasedenim) hribom (Diamond Hill ali nekaj takega). Zbežimo pred dežjem in se poslovimo, onadva na jug, jaz na sever.
 |
| Ne preveč lep razgled z Diamond Hilla v slabem vremenu |
 |
| Šviiiiicarji |
Izvrsten dan za štopanje, vreme kar naenkrat spet odlično, prek Bangorja in okoli narodenga parka Ballycroy (ki me po velikosti cest, hiš in vsega spominja na ZDA (še nikoli nisem bil v ZDA)), prištopam vse do Portrooja, kjer se utaborim na vrtu še ene prijazne družine.
Nekaj utrinkov s stopanja v sončnem popoldnevu/večeru:
(48. dan) Errigal Mountain, Dunfanaghy
Prva "gora" na Irskem s katero opravim, je Errigal. Jaz ji pravim močvirnata gora. Prve pol ure se prebijaš po nekakšnem čudnem močvirnatem klancu, ki te z vsakim neprevidnim korakom kaznuje z utapljanjem v blatu do kolen. Bolj kot navdušen, z gore sestopim umazan. Skupaj z novim prijateljem, Leonardom iz Brazilije, umazana odštopava proti narodnem parku Glenveagh.
 |
| Errigal, če sem že blaten do kolen, me vsaj nevihta zgreši za nekaj metrov |
Zaradi ne preveč obetavnega vremena, jaz pred parkom zavijem proti severu in se nastanim v stanovanju naslednjih prijaznih ljudi, v obalnem mestecu Dunfanaghyju. In še en pub z glasbo v živo. Dobro skrit pred dežjem.
