(15., 16. & 17. dan) Po zahodni obali Skotske proti jugu drzave, od tam proti vzhodni obali

15. dan: Kilmarnock, Ayr

Nekako sem se moral odločiti kam naprej, najlepše dele kar se narave tiče sem si ogledal, na jugu države prevladujejo predvsem kmetije (polja in krave/ovce), zato se mi je najbolj pametno zdelo, da se preko obalnih mestec (ki so vsa lepa) počasi začnem prebijati proti Angliji.

Goodbye Daniel!

Po poslavljanju od Daniela in dolgem pohodu ven iz mesta, mi le uspe dobiti prevoz do (neobalnega) mesta Kilmarnock. Povprečno mesto kjer se ne zadržim dlje kot traja kosilo.

Kilmarnock

Hitro naprej proti Ayru, kjer naj bi bilo spet lepo. Prava odločitev, vreme pa na žalost ni bilo več pravo. Odidem proti obali kjer naj bi kampiral, tam me čakata ogroooomen travnati park in se daaaaaljša peščena plaža. Takoj si sezujem čevlje in se po celotni dolžini sprehodim gor in dol. Super. Potem pa postavim šotor skoraj točno na sredini parka ("Postavi ga kjerkoli želiš" so mi dejali. Postavim ga kjerkoli želim). Sicer so tudi ostali deli mesta prečudovito urejeni, vendar fotografije niso nevemkaj, vreme pačni bilo za slikanje...

Ayr (city hall?)

Črna pika na sredini je moj šotor ("camp anywhere you want")

Naj pevski oder

Nevem zakaj nisem slikal plaže... Verjetno ker sem upal, da bo zjutraj sonce.

16. dan: Dež. Stranraer

Preden zapustim Škotsko, je seveda že čas, da občutim pravo škotsko vreme. Zelo neprimerno, če cel dan dežuje, ko se odločiš živeti v majhnem šotoru, kjer se ne da niti normalno sedeti, edini transport pa so noge in štopanje. Potem pa na poti iz mesta še obtičiš na neprometni cesti, sredi ničesar in dve uri stojiš v nalivu sredi ceste ter samo čakaš. Pač si moker, sčasoma ti postane vseeno.

Ko še nisem bil sredi ničesar, varen pod streho zapuščene postaje.

Ailsa Craig, otok na katerem se nahaja kamen vseh kamnov za Curling. Neverjetna fotografija v deževnem vremenu.

Vendar potrpežljivo čakanje se pri štopanju vedno splača, vedno se najde nekdo, ki te bo pobral. Včasih tudi nekdo, od katerega bi najmanj pričakoval. V tem primeru je bila to ženska iz okolice Stranraerja (sicer pristanišče s trajekti do Belfasta), ki je imela v avtu pet otrok. Očitno se je odlocila imeti se šestega - ponudila mi je prenočitev na njihovem vrtu, tuš, večerjo, ogled nogometne tekme (Brazilija:Kolumbija) z moškim delom družine, sušenje, zajtrk, zjutraj prevoz nazaj do glavne ceste. Več kot sem si želel. Poleg tega pa sem postal bolj razgledan kar se tiče vseh vrst škotskih krav (z možem imata veliko kravjo farmo).

Nekaj živalskih prijateljev na kmetiji

17. dan: Dumfries (Yes for Scotland!), Moffat, Selkirk, Kelso

Gostiteljica me po jutranjem tušu in ogromnem zajtrku res pripelje do glavne ceste, ravno preden prispe trajekt s Severne Irske. Tako me skoraj v istem trenutku pobere par s Severne Irske in odpelje v Dumfries. Poleg tega pa dobim še njuno vizitko, v primeru, če zaidem v njune kraje in potrebujem prenočitev, kul.
Dumfries mi je bil včec. Sejem v mestu, glasba, rekordna dvourna uporaba interneta v knjižnici in kampanja za neodvisnost Škotske.
Ena najaktualnejših tem na Škotskem v tem času - septembrske volitve za odcepitev od Velike Britanije. Trenutno mnenje Škotov glede odcepitve je približno 50:50. Komentarji ljudi, ki sem jih vprašal, ali bodo volili za neodvisnost: "Over my Dead Body!", "I don't know", "I don't want to live under David Cameron for another five years". Nekaterih pa niti ni treba spraševati, saj imajo cel avto polepljen z nalepkami "Yes for Scotland". Če pa koga vprašaš zakaj bi tako volil, ne izveš nič več od zgornjih komentarjev, nihče ni čisto prepričan kaj je najbolje, ni utemeljenih odgovorov.
In jaz, kot da me preveč zanima škotska politika, sem firbčno pristopil med vse upokojence, ki so se gnetli okoli stojnice. Čisto so bili navdušeni, da je neznani popotnik iz neznane Slovenije tako zainteresiran za njihovo neodvisnost. Hitro so me opremili z nalepko, značko in zastavo ter me fotografirali. Poskrbel sem, da jim Slovenija ni ostala neznana in jim razložil, da smo se tudi mi pred 23 leti osamosvojili od nekdanje Jugoslavije, poleg tega pa sem jim (tako kot vsem ostalim, ki sem jih spoznal na poti in tako bom tudi nadaljeval) povedal vse kar je lepega v naši prečudoviti deželi, zato lahko v prihodnosti pričakujete naval britanskih turistov.

Tomo je ZA Škotsko!

Dovolj enega mesta, treba je dalje. Preko mestec Moffat in Selkirk v Kelso. Vse preko razgledne ceste v Southern Uplands-ih. Bolj kot sem bil oddaljen, manj je bilo ovc in krav, vse več žitnih polj in manj prostora za kampiranje. Zaključek je bil kar zamuden (ni prevoza), čas za spanec ob reki, na drugi strani glasen motozbor, jutri zjutraj pa dalje.