(52. - 55. dan) Dublin, Wicklow Mountains, vracanje proti trajektu

52. dan: Dublin

Zaradi poznega štarta iz hiše mojih gostiteljev, malo krajši dan izkoristim za še krajši obisk Dublina. Več ali manj je to samo kratek sprehod skozi center in daljši sprehod ven iz mesta. Mesto nabito polno (razlog: vikend nogometnih tekem, zbor protestnikov v podporo Palestini, konjski šov...), od Dublina sem res pričakoval več kot sem videl. Sicer se res nisem ravno potrudil z iskanjem znamenitosti... Po dobrih 10km hoje iz mestnega centra, za menoj nekdo potrobi. Obrnem se, zagledam avtobus, spet zastonj z avtobusom! Tako sem bil rešen mogoče še nekaj kilometrov hoje do roba ogromnega Dublina, še enkrat hvala irskim šoferjem.
Proti Wicklowu.

Edina fotografija iz Dublina. Viva Palestine!

53. dan: Wiclow Mountains

Še zadnji narodni park na Irskem. Ne ravno primerno vreme za obisk v naravi, vendar mi uspe prehoditi eno krožno turo okoli večjega jezera ob Glendeloughu. Na poti prehitim množico kitajskih turistov, s katerimi se moram slikati, ker sem po njihovem mnenju lep.

Upper Lake

Ostanki starega rudnika

Pot okoli jezera se tudi povzpne. Tokrat je poskrbljeno, da se po močvirnati poti ne ugreznem.

Upper Lake z druge perspektive

Ker sem prehiter za trajekt se odpravim proti notrajnosti Irske. Pobere me gospod Charlie in me odpelje na ogled hidroelektrarne Turlough Hill (40. obletnica delovanja, praznovanje z zastonj vodenimi ogledi elektrarne, ki se nahaja v hribu...). Zaradi dežja dan končam v njegovem stanovanju v Wicklovu, tako sem zopet ob morju. Prvič si ogledam tekmo hurlinga (tradicionalen irski šport, nor šport), sicer samo prek televizorja.

"Srce" elektrarne, globoko v notranjosti hriba

Najbolj vzhodna točka Irske - svetilnik v Wicklowu

54. dan: Kilkenny

Sedaj pa zares za en dan še v notrjanjost države. Kilkenny, zelo popularno in lepo mestece, ki za dodatno število turistov poskrbi s festivalom umetnosti. Zame sta dve uri dovolj, odidem dalje proti trajektu, ki ga res nočem zamuditi.

Brez ovc ne gre, ovc nikoli ne zmanjka

Graščina v Kilkennyju (po eni izmed ploh, teh je bilo v zadnjih dveh dne priblizno 20)

Dan končam v Thomastownu (seveda poimenovanem po meni), še zadnji irski Guinness in nočitev (skoraj) pod mostom.

Most in primeren prostor za šotor ob reki

55. dan: New Ross, Rosslare (trajekt)

Spet prijazna Nemca. Skupaj gremo v New Ross in skupaj gremo v Rosslare (vsi na trajekt). V resnici skupaj preživimo celo popoldne.
Še zadnji sprehod na Irskem - od Rosslarea do pristanišča, bos po mivki seveda.

Irska, nasvidenje!

Nekaj minut čez polnoč prispemo nazaj v Fishguard, Wales, kjer mi v temi nekako uspe poiskati prostor za šotor.